Uncategorized

Kuyingozi ukubhinya izifuyo …ikhona imikhuhlane ethelelwanayo lapho

09 Aug, 2018 - 00:08 0 Views
Kuyingozi ukubhinya izifuyo  …ikhona imikhuhlane ethelelwanayo lapho

uMthunywa

Musa Janga
ABABONA ngempilakahle yezifuyo, abeVeterinary Services sebeveze ukukhathazeka ngokwanda kwenani labantu ababhinya izifuyo okucina kubangela ukumemetheka kwemikhuhlane eyingozi emphakathini.

UMthunywa uxoxisane lodokotela wezifuyo eVeterinary Services koBulalwayo uDokotela Khumbulani Sibanda oveze ukuthi abantu ababhinya izifuyo ezehlukeneyo balakho ukuthatha imikhuhlane ethile etholakala ngokuya emacansini lenyamazana.

Uthe lanxa abantu babazame ukucatsha ngomunwe bangatholakala bebhinya inyamazana kumele kube sobala ukuthi isenzo lesi siyingozi njalo siyabophisa.

“Abantu ababhinya izifuyo ezifana lenkomo, imbuzi, ingulube, izimvu kanye lezinja balakho ukuba lomkhuhlane obizwa ngokuthi yi-brucellosis/ contageous abortion. Umkhuhlane lo uqala uye emgogodleni ube sucina ubulala ingqondo ngakho umuntu obhinya izifuyo ucina esegula umkhuhlane wengqondo,” kulandisa uDkt Sibanda.

Kubikwa kulomkhuhlane we-e-coli ohlasela amathole kanye lamazinyane lawo olakho ukucina uthelelwa abantu ababhinya izifuyo.

“Lowo obhinya amazinyane kanye lamathole ulakho ukuba lomkhuhlane we-e-coli. Oselomkhuhlane lo ulakho ukuba lesihudo njalo angabona eselesibonakaliso lesi kumele aphange aye esibhedlela esiseduzane laye ukuze elatshwe,” kuchaza uDkt Sibanda.

Uthe kulegcikwane lezinja elilakho ukucina lithelelwa labo ababhinya izinja eleTransmissible Venereal Tumor (TVT).

“I-Transmissible Venereal Tumor (TVT) yisiki yezinja kungakho obhinya izinja ulakho ukucina eselengulamakhwa le,” nguDkt Sibanda lowo.

Uqhubekele phambili esithi labo ababhinya inkukhu bona bacina behlaselwa ngumkhuhlane obizwa ngokuthi yi-salmonellosis. Osehlaselwe ngumkhuhlane lo uba lezibonakaliso ezibalisa isihudo, uqhuqho kanye lokuhlanza.

UDkt Sibanda uphethe ngokuxwayisa abantu ukuthi bekele ukubhinya inyamazana ukuze baphephe kule imkhuhlane.

“Izifuyo ziba lemikhuhlane eyehlukeneyo ngakho umuntu akumelanga aphambanise impilo yakhe ngokuya emacansini lezifuyo.

“Izifuyo ezinjengenkomo lembuzi kumele zisiphe isitshebo, inyama lochago ngakho kuba lihlazo umuntu nxa esezithokozisa ngezifuyo esizazidla,” kuphetha uDkt Sibanda.

Share This:

Sponsored Links